No pa smo ga preživeli - vsi celi in zdravi s kančkom utrujenosti. Glede na to, da smo imeli najprej avanturistično vožnjo z našim Billijem,
ki se je zelo dobro odrezal, samo na koncu mu je padla ena mušica v luč in je začel rahlo mežikati (tisti, ki ste videli kakšno električno napeljavo ima, veste zakaj gre ;)), in nas je na prologu dodobra namočil dež, da spanja v šotoru postavljenem na rahlo ostrem kamenju in prvega defekta ne omenjam, smo se drugi dan s polnimi močmi zagnali na kraljevsko turo. Čakalo nas je 108 km poti s 1600m vzponov do Postojne. Kljub trem postankom smo bili še vedno pol ure prehitri. Po večerjo in po tem, ko smo se prešvercali v hotel sva z Mitjem na hitro prebrala vsak svojo knjigo o Refošku, ki nama je dala toliko zanosa, da sva z organizatorji odhitela še na koncert Avtomobilov. Po kratki noči smo med zadnjimi štartali proti Dolenjskim Toplicam. Druga etapa je bila veliko bolj ravninska in kljub dvema defektoma, smo si v Dvoru privoščili še zelo dolg postanek, tako da smo prišli krepko zadnji na cilj, vendar smo se v skupnem seštevku pomaknili na odlično 4. mesto. Navdušeni nad dobro pogostitvijo, tam doli brez cvička, ki ti vzbudi močan apetit, pač ne gre, je mimogrede padla še stava, kdo poje več pice. Ki sem jo po zaužitju 1/3 družinske in še ene cele za povrh prepričljivo dobil. Ker pa s polnim želodcem ni dobro iti v posteljo, smo se zadržali v zanimivi družbi do pol dveh, a še vedno zjutraj prišli prvi na kavico. Zadnja etapa nas je kmalu dodobra pogrela s prvimi vzponi proti Mirni Peči, ki so že pokazali rahlo utrujenost v naši ekipi. Nato je pred Trebnim sledil še zadnji defekt, po katerem smo od same jeze kar poleteli proti Bogenšperku. Po okrepčilu smo se odločili, da naredimo še dva postanka. Najprej smo si v Domžalah zadnjič napolnili baterije, malo kasneje pa smo se v Mostah ohladili še s sladoledom, in zaradi počasne kelnarce ;) prišli 13 minut prepozno v cilj v Kranju ter tako zasedli še vedno odlično 5. mesto. Hvala vsem, ki ste prišli navijat na cilj in ostalim članom ekipe, da ste tako dobro prenašali mene in peklenski tempo.
ki se je zelo dobro odrezal, samo na koncu mu je padla ena mušica v luč in je začel rahlo mežikati (tisti, ki ste videli kakšno električno napeljavo ima, veste zakaj gre ;)), in nas je na prologu dodobra namočil dež, da spanja v šotoru postavljenem na rahlo ostrem kamenju in prvega defekta ne omenjam, smo se drugi dan s polnimi močmi zagnali na kraljevsko turo. Čakalo nas je 108 km poti s 1600m vzponov do Postojne. Kljub trem postankom smo bili še vedno pol ure prehitri. Po večerjo in po tem, ko smo se prešvercali v hotel sva z Mitjem na hitro prebrala vsak svojo knjigo o Refošku, ki nama je dala toliko zanosa, da sva z organizatorji odhitela še na koncert Avtomobilov. Po kratki noči smo med zadnjimi štartali proti Dolenjskim Toplicam. Druga etapa je bila veliko bolj ravninska in kljub dvema defektoma, smo si v Dvoru privoščili še zelo dolg postanek, tako da smo prišli krepko zadnji na cilj, vendar smo se v skupnem seštevku pomaknili na odlično 4. mesto. Navdušeni nad dobro pogostitvijo, tam doli brez cvička, ki ti vzbudi močan apetit, pač ne gre, je mimogrede padla še stava, kdo poje več pice. Ki sem jo po zaužitju 1/3 družinske in še ene cele za povrh prepričljivo dobil. Ker pa s polnim želodcem ni dobro iti v posteljo, smo se zadržali v zanimivi družbi do pol dveh, a še vedno zjutraj prišli prvi na kavico. Zadnja etapa nas je kmalu dodobra pogrela s prvimi vzponi proti Mirni Peči, ki so že pokazali rahlo utrujenost v naši ekipi. Nato je pred Trebnim sledil še zadnji defekt, po katerem smo od same jeze kar poleteli proti Bogenšperku. Po okrepčilu smo se odločili, da naredimo še dva postanka. Najprej smo si v Domžalah zadnjič napolnili baterije, malo kasneje pa smo se v Mostah ohladili še s sladoledom, in zaradi počasne kelnarce ;) prišli 13 minut prepozno v cilj v Kranju ter tako zasedli še vedno odlično 5. mesto. Hvala vsem, ki ste prišli navijat na cilj in ostalim članom ekipe, da ste tako dobro prenašali mene in peklenski tempo.
Aja pa zahvala KŠK-jevkam, da sem sploh izvedel za to tekmovanje in ostalim ekipam za res fenomenalno vzdušje, sposojo zračnic....
Več slik pa najdete s klikom tule.
3 komentarji:
"Aja pa zahvala KŠK-jevkam, da sem sploh izvedel za to tekmovanje in ostalim ekipam za res fenomenalno vzdušje, sposojo zračnic...."
Ni zakaj. :)
v pričakovanju novih reportaž in ubeseditve španskih vtisov,
Pina
Kje se je zataknilo poročilo s Poli maratona? :)
sicer pa maksimalno izkoristi španski izlet in ne pozabi na najine potovalne nasvete! :)
Oj sori k šele sedaj spreminjam nastavitve za komentarje, poročila pa sledijo....... v kratkem..... upam ;)
Objavite komentar