Tole tipkarjenje ne bo ravno običajni blog, ker sem človek, ki mu urniki delajo ogromno težav in vedno stvari odlašam na pojutrišni dan. Moja narava je taka, da se predam trenutku, če me kaj piči se bom tega lotil in nato vztrajal toliko časa, da se naveličam, ali pa me bo kakšna druga stvar navdušila še bolj.
Najprej, zakaj Histografi.So stvari, ki so obležale v starih datotekah mojega prastarega računalnika, napisane še v času preden je svet spoznal bloge in še mnogo preje, preden sem jaz postal eden izmed blogerjev.
Histografi so kot sestavljanka iz nešteto fragmentov mojega življenja. So kot posamezni delčki, ki leže sredi mize in se nam nam niti ne sanja ne, kam bi jih dali, a na koncu dajo vsej podobi tisto piko na i. Nekatere ideje in misli, ki so nastale pod tušem, druge pri kolesarjenju v najhujši klanec, ali pa pri posedanju za šankom in glednju dolgočasnega TV programa.
So pa tudi doživetja, avanture, razmišljanja o dogodkih in ljudeh, ki so imela veliko vpliva na to kar sem. Koščki, ki mi jih je po tehtnem razmisleku ali le čudnem naključju uspelo spraviti skupaj in tvorijo obrise slike, kakšna bi utegnila biti moja življenske sestavljenka.
Upam, da mi bo kdaj uspelo videti ta mozaik v celoti, kajti vsak človek pusti svoj življenski mozaik nedokončan. Zadnje koščke, spomine, pač vložijo tisti, ki ostanejo za nami in smo nanje vplivali tako ali drugače. Lahko mozaik polepšajo ali zmaličijo.
Najprej, zakaj Histografi.So stvari, ki so obležale v starih datotekah mojega prastarega računalnika, napisane še v času preden je svet spoznal bloge in še mnogo preje, preden sem jaz postal eden izmed blogerjev.
Histografi so kot sestavljanka iz nešteto fragmentov mojega življenja. So kot posamezni delčki, ki leže sredi mize in se nam nam niti ne sanja ne, kam bi jih dali, a na koncu dajo vsej podobi tisto piko na i. Nekatere ideje in misli, ki so nastale pod tušem, druge pri kolesarjenju v najhujši klanec, ali pa pri posedanju za šankom in glednju dolgočasnega TV programa.
So pa tudi doživetja, avanture, razmišljanja o dogodkih in ljudeh, ki so imela veliko vpliva na to kar sem. Koščki, ki mi jih je po tehtnem razmisleku ali le čudnem naključju uspelo spraviti skupaj in tvorijo obrise slike, kakšna bi utegnila biti moja življenske sestavljenka.
Upam, da mi bo kdaj uspelo videti ta mozaik v celoti, kajti vsak človek pusti svoj življenski mozaik nedokončan. Zadnje koščke, spomine, pač vložijo tisti, ki ostanejo za nami in smo nanje vplivali tako ali drugače. Lahko mozaik polepšajo ali zmaličijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar